Zimske nevarnosti, ki jih je dobro poznati
Pozimi je več objektivnih nevarnosti v gorskem svetu. Ogrožajo nas plazovi, ki se pojavljajo ob snežnih padavinah v hudem vetru in odjugah, sprožimo pa ga lahko tudi sami. Hoja zahteva veliko previdnosti, zlasti po zaledenelem snegu - srenu in ledu, po ostrih grebenih v vetru, upoštevati moramo nastajanje opasti (to je čez greben viseči snežni nanos).
Obvezna oprema za zimske pohode
Za zimske ture potrebujemo več obleke in opreme, ker pa so koče zaprte, pa tudi več hrane in pijače ter opremo za prenočevanje oz. bivak. Potrebujemo rezervno obleko, zaščito pred mrazom, vetrom, močo in soncem (očala), čevlje, ki so odporni proti mrazu in odvajanju toplote, ter gamaše. Obvezni del opreme pozimi v visokogorju so cepin, dereze in smučarske palice, dobro je imeti tudi krplje, ledno kladivo in vrv. Treba pa je to opremo tudi znati uporabljati.
Vsi, ki tega ne znajo in niso vajeni hoje po snegu, naj se izogibajo snežišč, če je le mogoče. Ko gremo na večdnevno turo, lahko prespimo po bivakih in zimskih sobah v kočah, ki pa so različno dobro urejene. Zato je priporočljivo vzeti s seboj spalno vrečo, gorilnik, baterijo in svečo ter ostalo opremo kot prvo pomoč, vrvico, vžigalice idr.
Malenkosti, na katere ne smemo pozabiti
Še nekaj splošnih napotkov pri hoji v hribe pozimi: pravočasno se informirajmo o vsem potrebnem v zvezi z nameravano turo, vključno z vremensko napovedjo. Domačim povejmo, kam smo namenjeni in kdaj se vrnemo, ne precenjujmo svojih sposobnosti in ne izčrpavajmo do konca svojih moči, v nevarnih ali neugodnih razmerah se raje vrnimo.Poti in markacije so zaradi snega zakrite, tako je naša pot podobna hoji po brezpotju. Praviloma si za zimske pohode izbiramo cilje, ki jih poznamo v kopnih oz. letnih razmerah, saj snežna odeja pokrajino zelo spremeni, v megli pa je ne prepoznajo pogosto niti najboljši poznavalci. Tudi hoja v kopnih razmerah pozimi zahteva od nas skrajno previdnost.
Pri načrtovanju ture moramo upoštevati, da je dan pozimi zelo kratek, decembra se znoči že ob štirih. Temperature so pozimi zelo nizke, ob hudem vetru pa se razmere še bistveno poslabšajo. Pogoste so vremenske spremembe, ki otežujejo orientacijo
Osnova je še vedno hoja
Hoja v hribih po snegu je težja kot po kopnem, od nas zahteva več napora, hitreje se utrudimo, porabimo tudi veliko več časa. Če se sneg predira, nas gibanje že kmalu izčrpa, če pa je trd, zahteva od nas skrajno previdno hojo. Ponavadi je hoja dopoldne še kar prijetna, dokler snega še ne segreje sonce, kasneje pa je prava muka, če nimamo krpelj ali smuči. Če dobro izbiramo čas spusta, ta lahko postane pravi užitek, saj se z zdrsavanjem spuščamo dvakrat hitreje, kot se vzpenjamo. Sicer pa se v času sneženja in še kakšen teden potem, dokler se sneg ne uleže in utrdi, ni varno odpravljati v gore.
